Naša pot

Mami in ati nadvse uživata v naravi, kar pa sva pridno prenesla tudi na našega Lovra. Že od malih nog uživa na svežem zraku, bodisi je to sprehod, izlet v hribe. Doma smo iz Spodnje Savinjske doline, kjer ne manjka obilo lepih izletov. Vse okoliške hribe imava dejansko pred nosom, zato sva že kar hitro vzela Lovra seboj.

Naš  prvi družinski izlet je bil pohod na Šmohor, ki se nahaja med Laškim, Libojam in Zabukovico. Na pot smo se odpravili z vozičkom, kajti sama pot je ravna in poteka po  prijetni senci gozda, ki se kasneje  razprostre v travnik. Lovro je bil star natanko 3 tedne. Celotno pot do doma na Šmohorju je pridno spal. Bilo je enkratno, tako zanj, ker mu je godil svež veter, kot tudi meni, da sem lahko končno odšla za dalj časa na sprehod. Saj veste, kako je, ko prideš domov iz porodnišnice in si kar nekaj časa doma in potem kar čakaš kdaj lahko kreneš ven:) Še najbolj pa je prijetno, ko prideš na kočo prijetno utrujen in te čaka topel čaj ter domač štrudel, njamsi:)  



Ko smo prebili led, pa sva se odločila, da greva na malce večji hrib, ki je tudi bolj strm. Odločila sva se za Dragov dom na Homu, ki se nahaja na razgledni vzpetini južno od Šempetra in ima za moje pojme daleč najlepši razgled od Kamniško Savinjskih Alp, prek vzhodnih Karavank do Pohorja. Tudi tokrat sva vzela seboj voziček, čeprav bi bilo naše potovanje lažje s kengurujčkom, ampak smo nekako vseeno prišli do vrha, zaradi našega športnega vozička, ki se res nenormalno odnese na različnih terenih. 

Sledila je zimska tura na Mrzlico. Lovro je dopolnil 2 meseca, ko sva prvič sprobala kengurujček. Bile so prave zimske razmere, sneg pa nam je pričaral pravo zimsko idilo. Ne morem povedati, kako neznansko je na poti užival naš korenjak. Vedela sva, da neznansko uživa v hribih in vesela sva bila, ker sva mu to lahko omogočila. 

        Pozabljamo, da smo kljub vsem strojem in zgradbam še vedno le del narave
                                                         (Nejc Zaplotnik)

Hribi so nas venomer klicali in mi smo jih pridno obiskovali. Bila sva srečna, da lahko preživljava čas z najinim sinom. Bila sva srečna, da sva lahko za kratek čas pustila probleme v dolini in se prepustila uživanju. Lovro je star 13 mesecev in še malo pa nas čakajo visokogorja. Čaka nas še veliko poti, ki nam jo sončni žarki pridno osvetljujejo.



Želela sem povedati tudi to, da se da z majhnim otrokom hoditi v hribe, četudi so mogoče premajhni, da bi se to zavedali, neznansko uživajo. Nasmeh, oči povedo vse:)



               Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, 
                                  bo cilj vedno nosil v sebi (Nejc Zaplotnik)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MOJE IZKUŠNJE GLEDE NAKUPA OTROŠKEGA VOZIČKA IN MARELE

Slika
Izbira otroškega vozička je bilo zame po eni strani najboljši in najbolj stresni del nosečnosti. Najboljši, ker sem lahko dolgo časa zbirala različne informacije o raznih vozičkih, znamkah in ker bo poleg tega, da bo namenjen mojemu princu, služil tudi meni. Stresno pa predvsem zaradi velike poplave vozičkov na trgu in kako najti »tistega princa na štirih pogonih«;) Sama sebi sem si zadala, da bom kupila voziček, ki bo predvsem praktičen in primeren za različne terene, kajti poleg mestne vožnje, sem želela, da bo vodljiv tudi na težjih terenih. Poleg tega pa mi more biti všeč tudi dizajn. Dolgo sem prebirala različne karakteristike vozičkov, cele dneve preživela ob branju na spletu in iskala. Tako dolgo časa sem tuhtala, da sem mislila, da nikoli ne bom našla ustreznega. Jah priznam, pri določenih stvareh znam biti včasih zelo pikolovska;) Ko sem že mislila, da sem našla tistega »tapravega«, pa sem zagledala ceno in me je minilo, ker je bila preveč zasoljena. Preko spleta sem p
Preberite več

Ta veseli dan ali moj dragi ima 30 let;)

Slika
Tako, pa je prišel ta veseli dan, ko se je Dejan "znebil" dvojke in postal "pravi moški";)). Vstop v novo obdobje čaka tudi mene kmalu v avgustu;)) Dolgo časa sem študirala kaj bi ob tako velikem prazniku podarila dragemu, da bi si zapomnil ta velik dogodek. Ampak na srečo Dejanu materialne stvari od nekdaj niso pomenile nič in zato sva se odločila, da njegov dan izkoristiva za družinski izlet v hribe. No seveda je bilo primerno darilo poleg izleta, novi planinski čevlji;) Najprej sva imela v mislih Raduho, vendar so bile vremenske razmere za ta del neugodne, zato sva se odločila za bližnji hrib Mrzlica, ki je zadnje čase postala izredno priljubljena izletniška točka. Vsem ljubiteljem gora, narave,družinam priporočam obisk planinske koče, zaradi prijetne poti, dobre kulinarike in gostoljubja oskrbnika družine Jeglič. Kot mamici pa mi je blazno všeč, da je poskrbljeno tudi za najmlajše, saj so na travniku pred kočo številna igrala, ki so dobro vzdrževana. Seveda
Preberite več