Delena piše

                                                                            "Najlepše, kar sem spoznala je ljubiti in biti ljubljen." To je bilo mojih, najinih najlepših devet mesecev, ki so priplavala tako nepričakovano, ampak bila tako sladka, polna pričakovanj, slabosti, nabitih hormonov… Ja še vedno se spomnim dneva, ko sem naredila prvi nosečnostni test in potem še enega in še enega za vsak slučaj;) Jap vsi trije so pokazali isto, plusek J V tistem trenutku me je oblilo tisoč in eno čustvo od veselja, zbeganosti, sreče, ljubezni in predvsem malo strahu v smislu ali bom/bova kos novi vlogi, ali bom dobra mati? Vlogo matere sem si že nekaj časa želela, vendar sem si vedno rekla, »saj za to je pa še čas« ali pa »pri 35 letih jih bom imela«, uglavnem nikoli nisem vedela kdaj bom resnično pripravljena. Saj veste kako pravijo, »najprej štalca, potem pa kravca« in tako se s to mislijo dejansko nisem več obremenjevala, do tistega trenutka. Ko sem zagled

V tokratni objavi, sem bom malce bolj posvetila mojem razmerju in sicer najini skupni poti.                                         Dejan je moj partner, najboljši prijatelj, ljubimec, najboljši "fotr" na svetu, nergač, zabavljač ever;)) Z njim mi nikoli ni dolgčas, tako ali drugače;) Ampak nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj spoznala takšnega fanta oziroma se zapletla z njim;) Najina zgodba je prikupna. Spoznala sva se v lokalu, kjer sem delala kot študentka. Na prvi pogled mi je bil posrečen, prijazen, zabaven, simpatičen. Kar dolgo je prihajal ob mojih smenah in bil je prava poživitev. Z njim sem se zelo rada pogovarjala, nekako sva govorila skupni jezik. Tako sva se navezala eden na drugega, kajti čedalje bolj sva se spoznavala. Vendar je vseeno preteklo nekaj časa, da sva se odločila za skupno pot, ki jo krmariva še danes. Na začetku je tako kot pri vsaki vezi zelo sladko, dokler se ta med ne poliže. Bolj sva se spoznavala in nekako "udomačila", b

Ja nekako tako bi lahko povzela. Ta objava bo zajela malce širši spekter mojih misli oziroma pogleda na moj svet. Vedno sem bila in bom optimist, čeprav sem bila v življenju že velikokrat soočena s padci in vzponi, ki so me še samo okrepili. Okrepili kot osebnost, kot žensko, ki je včasih preveč močna in si ne dovoli poraza. Jah čisto preveč sem se včasih obremenjevala s prihodnostjo in preteklostjo, da sem pozabila živeti. Pozabila dihati, predvsem vdihniti in izdihniti, zapreti oči in se prepustiti toku. Toku življenje, da me odnese. Ja mogoče se sliši preveč poetično, ampak si danes to dovolim, ker si morem in zaslužim. Današnji tok življenja nas prehitro odnaša stran, pozabljamo nase, pozabljamo kaj je tisto, kar dejansko šteje. Tudi sama sem rabila veliko časa, da sem spoznala samo vase, da sem vzljubila svoje bistvo, predvsem pa da kdaj pa kdaj potegnem črto in se ne obtožujem za stvari za katere dejansko nimam vpliva. Ljubiti sebe pomeni, da si pripravljen ljubiti in deliti l

Tako, pa je prišel ta veseli dan, ko se je Dejan "znebil" dvojke in postal "pravi moški";)). Vstop v novo obdobje čaka tudi mene kmalu v avgustu;)) Dolgo časa sem študirala kaj bi ob tako velikem prazniku podarila dragemu, da bi si zapomnil ta velik dogodek. Ampak na srečo Dejanu materialne stvari od nekdaj niso pomenile nič in zato sva se odločila, da njegov dan izkoristiva za družinski izlet v hribe. No seveda je bilo primerno darilo poleg izleta, novi planinski čevlji;) Najprej sva imela v mislih Raduho, vendar so bile vremenske razmere za ta del neugodne, zato sva se odločila za bližnji hrib Mrzlica, ki je zadnje čase postala izredno priljubljena izletniška točka. Vsem ljubiteljem gora, narave,družinam priporočam obisk planinske koče, zaradi prijetne poti, dobre kulinarike in gostoljubja oskrbnika družine Jeglič. Kot mamici pa mi je blazno všeč, da je poskrbljeno tudi za najmlajše, saj so na travniku pred kočo številna igrala, ki so dobro vzdrževana. Seveda