Ti si moje ogledalo, jaz pa tvoje

V tokratni objavi, sem bom malce bolj posvetila mojem razmerju in sicer najini skupni poti. 


                                      

Dejan je moj partner, najboljši prijatelj, ljubimec, najboljši "fotr" na svetu, nergač, zabavljač ever;)) Z njim mi nikoli ni dolgčas, tako ali drugače;) Ampak nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj spoznala takšnega fanta oziroma se zapletla z njim;) Najina zgodba je prikupna. Spoznala sva se v lokalu, kjer sem delala kot študentka. Na prvi pogled mi je bil posrečen, prijazen, zabaven, simpatičen. Kar dolgo je prihajal ob mojih smenah in bil je prava poživitev. Z njim sem se zelo rada pogovarjala, nekako sva govorila skupni jezik. Tako sva se navezala eden na drugega, kajti čedalje bolj sva se spoznavala. Vendar je vseeno preteklo nekaj časa, da sva se odločila za skupno pot, ki jo krmariva še danes.

Na začetku je tako kot pri vsaki vezi zelo sladko, dokler se ta med ne poliže. Bolj sva se spoznavala in nekako "udomačila", bolj je prihajalo do prvih nesoglasij in prepirov. Tako spoznaš še druge plati svojega partnerja in dejansko vidiš, kakšen je po vseh prvih zmenkih, ko še ne pokažemo vseh svojih atributov, bodisi lepih ali grdih. Ne bom rekla, da mi prepiri ali nesoglasja pašejo, ampak včasih pa so res potrebni, vsaj, da se malo zdereš, poveš svoje, se odmakneš in potem pobotaš in fajn poseksaš;) Jah, včasih je potem še bolj strastno, mar ne?;) 

Tega sem se zavedala, da v vezi pride do marsičesa, saj smo si ljudje zelo različni. Vsak na določeno stvar odreagira drugače. Všeč mi je, ker rasteva skupaj. Zelo si zaupava in delava na skupni poti. Lokal, kjer sem delala, sva vzela v najem, kjer oba delava. Tako sva večino časa skupaj tako partnersko kot poslovno. In morem povedati, da mi to dejansko paše, kljub temu, da se zaradi tega včasih skregava, še vseeno oba stremiva z istimi cilji. 

Res ne morem verjeti, da sva tako isto misleča oziroma naju veselijo iste stvari. Seveda se najdejo določene stvari, katerim se še vedno noče prilagoditi in to so šopingi;)) Haha Dejan znori, če more iti z menoj v šoping center;) Ampak mi prav paše biti sama, da imam lahko mir;) 

Mi je pa izredno všeč njegov pogled na življenje, tisti optimizem in dobra volja. Kako izredno uživa v naravi, hribih, je tako preprost in nematerialno usmerjen. Tako skromen, želi si le ljubezni. Tako malo, jaz pa si včasih ne znam postaviti meja. Joj kako se mi včasih zdi, da si tako utežujem določene stvari v življenju. In potem je tukaj Dejan in me razvedri. On je moj manjkajoči del. Sem bolj romantičen tip človeka. In všeč mi je, da po štirih letih v nama še vedno tlijo metuljčki. Tudi ko sem jezna nanj, sem še vedno vesela, da ga imam. In to se mi zdi zelo pomembno, da se vez ne glede na leta vedno vzdržuje, da ne zamrzne. 

In veza me je naučila marsičesa, predvsem tega, da moram kdaj pa kdaj stopiti korak nazaj in je svet lepši. Da moram prenehati z zamerami, ki nama samo kratijo skupni čas. Čas že tako preveč beži in zato še toliko bom cenim naše skupne trenutke. Imamo se lepo kot družina. Tako zelo sva srečna ker imava Lovra. On naju je še bolj zbližal, ker je sad najine ljubezni, najina sreča. Zelo smo srečni ko preživljamo skupni čas doma, na sprehodih, hribih, izletih. Želiva si še več otrok, no Dejan bi jih imel 4 ali 5, jaz pa bi bila zadovoljna tudi s tremi;)

Čaka naju še veliko poti, do takrat pa bova krmarila in videla kam naju bo odnesla pot. Skozi njega bom vedno videla svoj odsev in se zavedala, kako veliko lahko dajem in sprejemam.


Do naslednjič lep sončen pozdrav,

z ljubeznijo Tea💚





                                                                             

                                                                     


                                                             













                                                         
                                                       


                                                      


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MOJE IZKUŠNJE GLEDE NAKUPA OTROŠKEGA VOZIČKA IN MARELE

Slika
Izbira otroškega vozička je bilo zame po eni strani najboljši in najbolj stresni del nosečnosti. Najboljši, ker sem lahko dolgo časa zbirala različne informacije o raznih vozičkih, znamkah in ker bo poleg tega, da bo namenjen mojemu princu, služil tudi meni. Stresno pa predvsem zaradi velike poplave vozičkov na trgu in kako najti »tistega princa na štirih pogonih«;) Sama sebi sem si zadala, da bom kupila voziček, ki bo predvsem praktičen in primeren za različne terene, kajti poleg mestne vožnje, sem želela, da bo vodljiv tudi na težjih terenih. Poleg tega pa mi more biti všeč tudi dizajn. Dolgo sem prebirala različne karakteristike vozičkov, cele dneve preživela ob branju na spletu in iskala. Tako dolgo časa sem tuhtala, da sem mislila, da nikoli ne bom našla ustreznega. Jah priznam, pri določenih stvareh znam biti včasih zelo pikolovska;) Ko sem že mislila, da sem našla tistega »tapravega«, pa sem zagledala ceno in me je minilo, ker je bila preveč zasoljena. Preko spleta sem p
Preberite več

Ta veseli dan ali moj dragi ima 30 let;)

Slika
Tako, pa je prišel ta veseli dan, ko se je Dejan "znebil" dvojke in postal "pravi moški";)). Vstop v novo obdobje čaka tudi mene kmalu v avgustu;)) Dolgo časa sem študirala kaj bi ob tako velikem prazniku podarila dragemu, da bi si zapomnil ta velik dogodek. Ampak na srečo Dejanu materialne stvari od nekdaj niso pomenile nič in zato sva se odločila, da njegov dan izkoristiva za družinski izlet v hribe. No seveda je bilo primerno darilo poleg izleta, novi planinski čevlji;) Najprej sva imela v mislih Raduho, vendar so bile vremenske razmere za ta del neugodne, zato sva se odločila za bližnji hrib Mrzlica, ki je zadnje čase postala izredno priljubljena izletniška točka. Vsem ljubiteljem gora, narave,družinam priporočam obisk planinske koče, zaradi prijetne poti, dobre kulinarike in gostoljubja oskrbnika družine Jeglič. Kot mamici pa mi je blazno všeč, da je poskrbljeno tudi za najmlajše, saj so na travniku pred kočo številna igrala, ki so dobro vzdrževana. Seveda
Preberite več

Naša pot

Slika
Mami in ati nadvse uživata v naravi, kar pa sva pridno prenesla tudi na našega Lovra. Že od malih nog uživa na svežem zraku, bodisi je to sprehod, izlet v hribe. Doma smo iz Spodnje Savinjske doline, kjer ne manjka obilo lepih izletov. Vse okoliške hribe imava dejansko pred nosom, zato sva že kar hitro vzela Lovra seboj. Naš  prvi družinski izlet je bil pohod na Šmohor, ki se nahaja med Laškim, Libojam in Zabukovico. Na pot smo se odpravili z vozičkom, kajti sama pot je ravna in poteka po  prijetni senci gozda, ki se kasneje  razprostre v travnik. Lovro je bil star natanko 3 tedne. Celotno pot do doma na Šmohorju je pridno spal. Bilo je enkratno, tako zanj, ker mu je godil svež veter, kot tudi meni, da sem lahko končno odšla za dalj časa na sprehod. Saj veste, kako je, ko prideš domov iz porodnišnice in si kar nekaj časa doma in potem kar čakaš kdaj lahko kreneš ven:) Še najbolj pa je prijetno, ko prideš na kočo prijetno utrujen in te čaka topel čaj ter domač štrudel, njamsi:)  
Preberite več